Photo Gallery: June 2014

Ta vikend sem obiskala Krajinski park Sečoveljske soline. Slikala sem rastline in bazene v katerih se prideluje sol.

Sečoveljske soline so največje delujoče soline v Sloveniji. Raztezajo se na površini približno 593 hektarjev ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah. Na severu je območje solin omejeno s strugo Kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu. Nastale so v karolinški dobi, prvič so bile omenjene leta 804. V bližini so še Strunjanske soline, ki pa so manjše.
Osnovni namen solin je naravovarstveni in kulturni. Ohranjajo se solinarske navade, celotno območje pa je habitat redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Skupščina Republike Slovenije je uvrstila Sečoveljske soline v seznam močvirij, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic. Zavarovane so kot krajinski park.
Danes se gospodarska vloga solin prepleta z naravovarstveno in kulturno: pridelana sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov cenjena med uporabniki; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini.

Zemljevid:

Zdaj pa k slikam!

Takoj na začetku stoji informacijski center. Preberemo si lahko table z opisi rastlin in pravila obnašanja v krajinskem parku. Zapisane so v več jezikih.

Tukaj se pot začne! Na levi in desni strani so samo bazeni, v katerih se voda pretaka.

Kanal skozi katerega prihaja voda iz morja v bazene.

Loputa, ki zapira/odpira dovod vode v bazen.

Obmorska nebina

Aster tripolium

Obmorska nebina je pogosta vrsta ob obali, ne gradi pa večjih sestojev.

Je značilna vrsta v somornici. Najdemo jo ob večjih in tudi na manjših solinskih nasipih. Zanimivo je, da posamezni primerki cvetijo tudi pozimi. Cveti od junija do oktobra.

Modrikasti pelin

Artemisia caerulescens

Modrikasti ali obmorski pelin je halofit bolj sušnih tal in je pogost povsod ob obali, posebej še v združbi ozkolistne mrežice na Sečoveljskih solinah.

Najdemo ga tudi v družbi s tolščakasto lobodo. Za nepoznavalca sta si rastlini precej podobni. Vonj med prsti zdrobljenega lista pa kaj hitro izda pelin. Cveti od septembra do oktobra.

Na tleh je veeeeeliko majhnih školjk. Morda zgledajo kot kamenčki, vendar niso!

Ozkolistna mrežica

Limonium angustifolium

Trajnica z močno koreniko, s trajnozelenimi, trdimi in usnjatimi listi ter z drobnimi vijoličastimi cvetovi. Je slanuša s solnimi žlezami na površini listov, skozi katere izloča sol, ki je ob suhem vremenu vidna v obliki kock. Nekoč so jo nabirali zaradi suhega cvetja in jo s tem tudi precej ogrozili.

Obmorski oman

Inula crithmoides

Obmorski oman je pogosta vrsta, ki raste na skalnati obali.

Te pa v Sloveniji v glavnem ni, zato uspeva na antropogeni obali (pristanišča, pomoli ipd.), kjer je precej pogost. V Sečoveljskih solinah ga najdemo na večjih in suhih nasipih, ob večjih kanalih in posamič tudi v ruševinah starih solinarskih hiš. Cveti od junija do septembra.

Navadna čigra

Sterna hirundo

Ptice so se mi malo skrivale, ampak vseeno sem eno ujela :D

Navadna čigra se zadržuje predvsem ob prodnatih in peščenih bregovih rek in jezer ter ob morskem obrežju. Gnezdi kolonijsko, v manjših skupinah ali posamič na sipinah in peščenih obrežjih ter prodnatih otokih. V solinah gnezdi na skromno poraščenih nasipih in blatnih otokih.